2. november 2013 ob 22:50

V zgodnjem oktobrskem jutru se peljem proti severozhodnemu delu Slovenije. Tokrat bom obiskala šestošolce mozirske osnovne šole.  Na to šolo ne grem prvič, zato poznam učiteljico. In vem, kakšne učence lahko pričakujem. Kajti doslej se je že kar nekajkrat izkazalo, da so učenci, hočeš – nočeš, tudi ogledalo učitelja.

Tokrat imamo prvi, uvodni del, ki po navadi traja približno 45 minut, skoraj dve šolski uri. Že med predavanjem, ki to pravzaprav ni, ampak je bolj pogovor, so kar padala vprašanja. Pričakovana in tudi povsem umestna.

Med praktičnim delom, kjer se učenci postavijo v vlogo arheologov, z vprašanji nadaljujejo. Tokrat najzanimivejše in izzivajoče je bilo vprašanje učenca, ki ga samozavestno izpostavi: “Ali so najdbe, ki jih izkopljem, moje?  Arheologova last? Ali potem lahko z njmi počneš, kar hočeš?” In brez prestanka nadaljuje: “Ali jih lahko prodaš? So veliko vredne?”

Sprva mu na hitro skušam razložiti s splošno sprejetimi destvi, da so najdbe naša skupna last, da si jih tudi zato lahko ogledamo v muzejih.

Fant pa še vedno ne vidi pravega smisla v tem, saj si živo predstavlja, kako najde zaklad, po možnosti zlat, in da je ta potem po vsej logiki njegov.

Na različne načine, z različnih perspektiv mu skušam razložiti, kako in kaj, njegovi sošolci že začno živčno zavijati z očmi … Ura se približuje poldnevu. Učenci ob tej uri zaključujejo s poukom in odhajajo domov. Fanta pa še vedno muči vprašanje.

Ideja! Vprašam ga, ali je kdo od njegovih bližnjih že umrl. Domnevam, da sta njegova babica/dedek najverjetneje imela v lasti kakšen zlat prstan, zlato ogrlico, morda celo zlat zob. In so te predmete pokopali skupaj z njo/njim. Vprašam ga, ali bi se mu zdelo prav, da nekdo čez leta pride, izkoplje njegovega bližnjega in pobere njegove osebne predmete. Fant začne razmišljati in prizna, da mu to ne bi bilo prav. Ob tej sliki v njegovi glavi takoj preskočiva nekaj stoletij in si predstavljava posameznika, ki so ga pokopali z njegovimi osebnimi predmeti. Posameznika, ki je imel svoje prednike in morda tudi svoje potomce.

Fant zadovoljen pograbi šolsko torbo, previdno vzame sestavljen in zlepljen lonček ter odhiti na kosilo.

>Link

Ali so najdbe, ki jih izkopljem, moje? Foto: Vendi Jukić Buča.

Ali so najdbe, ki jih izkopljem, moje? Foto: Vendi Jukić Buča.