Novice
DR. JANEZ DRNOVŠEK – razstava ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška
Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana
Na ogled od 23. februarja do 5. maja 2018
Ljubljana, 21. 2. 2017; Jutri bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška, slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Odprtju bo sledila dobrodelna dražba predmetov iz zapuščine dr. Janeza Drnovška, ki jo prireja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Izkupiček namenjajo štipendiranju mladostnikov iz socialno manj spodbudnih okolij.
Februarja letos mineva 10 let od smrti velikega državnika dr. Janeza Drnovška. Razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki je nastala v sodelovanju z mnogimi posamezniki in institucijami, celovito predstavlja njegovo osebnost. Zajema tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala njegovo življenjsko pot: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena uspešnejših držav v Evropi – v tistem času je Slovenija izpolnila pogoje za priključitev Evropski uniji in zvezi Nato; in obdobje, ko je bil dr. Drnovšek predsednik Republike Slovenije.
Na ogled je približno 60 osebnih predmetov dr. Drnovška, med njimi so njegova očala, čepica in dežni plašč, pisalna miza in stol, teniška loparja, potni listi in osebne izkaznice, številna odlikovanja, nagrade, protokolarna darila in drugi predmeti. Karikature Franca Jurija na šaljiv način prikazujejo politični duh tistega časa. Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je poudarila: »Narodni muzej Slovenije je bil počaščen, ko se je družina pokojnega predsednika oglasila pri nas s prošnjo, da bi sprejeli v hrambo del njegove zapuščine: sprejeli smo jo z največjo mero spoštljivosti do velikega človeka in med pripravami na razstavo sledili njegovemu življenjskemu motu.«
Ob razstavi in spominskem simpoziju, ki ga v Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 23. februarja, prav na obletnico smrti dr. Drnovška, sta v sodelovanju s Cankarjevo založbo izšla tudi vodnik po razstavi in zbornik. Soavtor razstave mag. Darko Knez je izpostavil: »V zborniku so svoj pogled na dr. Drnovška predstavili tisti, ki so ga poznali in z njim sodelovali. Razstavo pa smo pripravili tisti, ki smo živeli v času, v katerem je Drnovšek deloval, a ga nismo poznali osebno. Nismo želeli odgovoriti na vprašanje: Kdo je Janez Drnovšek? Predstavili smo samo nekatera dejstva iz njegovega življenja in prepustili obiskovalcem, da si sami dopolnijo oziroma ustvarijo vedenje o njem.«
Z dobrodelno dražbo predmetov iz zapuščine dr. Janeza Drnovška, ki bo sledila svečanemu odprtju, svoje delovanje tudi uradno začenja Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Predsednica ZPMS Darja Groznik je pojasnila: »Opažamo, da je ob obstoječih sistemih štipendiranja potreb še vedno več kot možnosti, zato bo delovanje tega sklada zagotovo dobrodošlo. Štipendije bodo namenjene dijakom vseh srednješolskih smeri, še posebej poklicnega izobraževanja. Konec tega šolskega leta bomo razpisali štipendije za naslednje šolsko leto in dijake iz socialno manj spodbudnih okolij štipendirali skozi vse srednješolsko izobraževanje. K ustanovnim finančnim deležem smo že nagovorili nekatera uspešna slovenska podjetja.« Medijsko pokroviteljstvo Sklada je prevzela časopisna hiša Delo.
Kot zanimivost velja izpostaviti, da so na spletni strani Siol.net prav ob tej priložnosti ponovno objavili blog Janez D., ki je dostopen na povezavi http://janezd.blog.siol.net/.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za arheologijo in dediščino
gosti predavatelja dr. Miloša Spasiča iz Mestnega muzeja v Beogradu med 15. 5. 2017 in 19. 5. 2017. ———>
V nagradni igri sodeluje vsak uporabnik Facebooka, ki:
- V obdobju od 2.8. do 8.8. 2016 všečka našo FB stran ArheoVed (velja za tiste, ki je še niste) ali v komentar napiše katera je najpomembnejša arheološka najdba v Sloveniji (napačnih odgovorov ni).
- V komentar vpiše željen tip majice (M ali Ž), barvo (bela ali morda) in velikost (primer zapisa: ženska, bela, vel. M).
Več o pravilih nagradne igre: Pravila nagradne igre_EMONA_ArheoVed
Rezultat nagradne igre
Nagrajenca igre sta ga. Nina Venta in g. Enti Fejsić. Čestitamo!
Rezultati nagradne igre Emona_ArheoVed
Kako je potekalo življenje koliščarjev? Kakšno je bilo Ljubljansko barje v njihovem času? O tem in še več boste otroci izvedeli na koliščarskem taboru. Letos sta razpisana kar dva termina. Rok za prijave je 5. avgust oz. do zapolnitve mest.
Letos bo koliščarski dan v soboto, 20. avgusta 2016. Osrednji temi bosta koliščarska kuhinja in metalurgija. Vabljeni na aktivno preživet dan!
Delavnica izdelave stene iz prepleta.
O načrtovani odpovedi delovnega razmerja kustodinji Gorenjskega muzeja ge. Marije Ogrin iz krivdnih razlogov
Kaj botruje odpovedi delovnega razmerja po vrsto letih kvalitetnega dela, zavzetega sodelovanja in dobrih rezultatov, tudi v smeri popularizacije kulturne dediščine?
Objavljamo mnenje Slovenskega arheološkega društva (SAD) ter Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter nadaljnih odzivov.
Mnenje IZA SAZU
Mnenje SAD
Poziv k ukrepanju
Mnenje Etične komisije pri Icomu
Gradnja trajnostne hiše z naravnimi materiali (les, slama, glina)
Vas zanima trajnostna gradnja z naravnimi materiali ter bi želeli okusiti stik s tradicijo in pridobiti lastno izkušnjo? Prijavite se na arheoved@siol.net.
Delavnice se bodo izvajale predvidoma od konca julija do septembra v Stari Bučki (občina Škocjan) na Dolenjskem.
Peka prazgodovinskega kruhka
Sestavine – obvezne: moka (pirina, pšenična,...), mlačna voda Sestavine – po želji: laneno seme (zmleto ali v zrnju), materina dušica - posušena, kvasfacebookinstagramNa očiščeno delovno površino nasujemo moko.Na sredini naredimo jamico.Dodamo suhe sestavine (sol,...
Praznik situl 2019
V soboto, 29. junija 2019, je na Glavnem trgu potekal 4. festival železnodobnega življenja in kulinarike - Praznik situl. Dogodek organizira Dolenjski muzej Novo mesto ob podpori Mestne občine Novo mesto. Tokrat je ArheoVed na prireditvi izvedel kar dve delavnici....
Claustrin venček
V nedeljo, 19. 5. 2019, je na Zaplani nad Vrhniko potekal RIMSKI DAN. Bilo je slabo vreme, občasno je močno deževalo, a kljub temu je bilo na prizorišču veliko obiskovalcev, ki so se z zanimanjem obiskovali različne delavnice. Na ArheoVedovi delavnici smo izdelovali...
Emončani izrekajo zdravico
Ni se zgodilo prvič. Da je neko odkritje podaljšalo izkopavanja za kakšen dan... Pričakovano, nepričakovano. Planirano ali ne... Zgodilo se je... Leta 2018. Na Gosposvetski cesti smo arheologi toplega junijskega dneva ob odpiranju zadnjih grobov naleteli na najdbo, ki...
Praznik situl – festival prazgodovinskega življenja in kulinarike
V soboto, 24. junija 2017, je v Novem mestu drugič zapovrstjo potekal Praznik situl. Dogodek sta organizirala Mestna občina Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto, ki je vsebine dopolnil z zunanjimi sodelavci. Ti so na stojnicah predstavljali različne obrti,...
Osnovna šola Mozirje
Koliščarski tabor 2016
Ali poslati otroka na koliščarski tabor? Koliščarji so nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja. Njihove naselbine se nahajajo na vzhodnem in na zahodnem delu barja. So eni izmed prvih poljedelcev, živinorejcev in lončarjev na ozemlju Slovenije. V sredini 4. tl. pred Kr. so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Njihovo življenje nam še bolj približa trilogija Bobri, znamenito delo slovenskega […]
Velikanska najdba na Igu
Razstava se je preselila v Narodni muzej Slovenije – Prešernova. Ogledate si jo lahko do 30. aprila 2016. “Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gospod Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljena človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane “pfalbauten”. Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.” (vir: časopis Slovenski narod […]
Kaj se skriva na dnu vodnjaka?
sreda, 11. november 2015 ob 19.59 Arheološka izkopavanja v okviru podjetja Arhos d.o.o. pri Lancovi vasi pri Ptuju so v polnem teku. Najdišče je zanimivo, polno najdb, tudi strokovnih izzivov. Zaključila sem z izkopom že tretjega vodnjaka. Izkopavanje vodnjakov je vedno svojevrsten izziv. Grajeni do podtalnice, ki je zelo različna in se nahaja tudi v precejšnjih globinah. Zahteva pozornost […]
Kako pridejo hiše pod zemljo?
7. november 2013 ob 20:35 Spomini. Bilo je leta 2012. V februarskem jutru se vozim po s soncem obsijani Vipavski dolini. Peljem se proti osnovni šoli v Dornberku. Že drugo leto zapored bom imela delavnico pri tamkajšnjih petošolcih. Od prejšnjega leta se spomnim prijazne učiteljice, ki jo arheologija in kulturna dediščina zelo zanimata. Zato za […]
Ali so najdbe, ki jih izkopljem, moje?
2. november 2013 ob 22:50 V zgodnjem oktobrskem jutru se peljem proti severozhodnemu delu Slovenije. Tokrat bom obiskala šestošolce mozirske osnovne šole. Na to šolo ne grem prvič, zato poznam učiteljico. In vem, kakšne učence lahko pričakujem. Kajti doslej se je že kar nekajkrat izkazalo, da so učenci, hočeš – nočeš, tudi ogledalo učitelja. Tokrat imamo […]
Pošasti iz grobnice?
2. oktober 2013 ob 19:32 Ura je 2 zjutraj. Danes grem v osnovno šolo na Štajersko. Spanec nikakor ne pade na oči. V mislih preletim, ali imam vse pripomočke, ki jih bom potrebovala. Seveda, le brez skrbi. Torej to ne more biti razlog za mojo nespečnosti Premišljujem, ali me morebiti skrbi zelo heterogena skupina. Ne, […]
Vsi vemo pravi odgovor!
7. oktober 2013 ob 17:26 Danes sem bila na obisku pri tretješolcih OŠ Radomlje pri Preserjah. Kot po navadi sem v uvodnem pogovoru nekoliko potipala njihovo znanje. Med drugim smo se dotaknili tudi vprašanja, kaj arheologi delajo, s čim se ukvarjajo. Najhitrejši so imeli odgovor pripravljen in glasil se je nič drugače kot: “Odkrivajo dinozavre!” Naslednji odgovori […]
KOLIŠČARSKI DAN
sobota, 22. avgusta 2015 ob 10.00 v Dragi pri Igu
na Koliščasrkem dnevu bo Arheoved sodeloval z arheološko delavnico. Udeleženci se bodo lahko preiskusili v vlogi arheologov. Izkopavali bomo! Previdno odkrivali najdbe, jih skrbno očistili in jih sestavili.
Skrivnost o koliščarjih oziroma mostiščarjih, kot jih imenuje pisatelj Janez Jalen, se je začela razkrivati 17. julija 1875. leta, ko je odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi na Ljubljanskem barju sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu vasi Studenec (zdaj Ig) naleteli na ostanke naselja na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Deschmann je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takšnega, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Odkritje je spodbudilo k prvemu arheološkemu izkopavanju na Ljubljanskem barju, ki ga je začel in vodil Deschmann. Letos obeležujemo 140 let od odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Od leta 2011 so Ižanska kolišča, skupaj s švicarskimi, avstrijskimi, nemškimi, italijanskimi in francoskimi, na svetovnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu.
V primeru dežja bo koliščarski dan v nedeljo, 23, avgusta 2015, od 10.00 do 18.00.
Preko 100 prostovoljcev bo poskrbelo, da boste uživali v arheološki, keramični in drugih delavnicah, se pomerili v igri Lov na belega bobra, si v koliščarski kuhinji spekli podpepelnjak, prisluhnili predavanju dr. Antona Veluščka o življenju koliščarjev in najnovejših najdbah ter si ogledali predstavo s prizori iz Jalnovih bobrov, Koliščarji z Velikega jezera. Ogledali si boste replike najnovejših najdb iz koliščarskega življenja. Obiskali nas bodo predstavniki iz Avstrije in predstavili ostanke kolišč v njihovi državi. Postanite z nami koliščarji za en dan. KOLIŠČARSKI DAN = ZABAVA ZA VSO DRUŽINO
