Ali poslati otroka na koliščarski tabor?
Koliščarji so nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja. Njihove naselbine se nahajajo na vzhodnem in na zahodnem delu barja. So eni izmed prvih poljedelcev, živinorejcev in lončarjev na ozemlju Slovenije. V sredini 4. tl. pred Kr. so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Njihovo življenje nam še bolj približa trilogija Bobri, znamenito delo slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Znano je, da se je pri pisanju avtor opiral na arheološka odkritja.
Koliščarski tabor 2016: Delavne roke.
Koliščarsko življenje, prehrana idr. je že vrsto let rdeča nit tabora, namenjenega otrokom. Že prvi dan jih obišče arheolog dr. Anton Velušček in jim približa koliščarsko kulturo. Otroci preživijo cel dan in celo noč praktično na prostem. Zakurijo ogenj, si na njem pripravljajo hrano, izdelujejo loke, z njimi streljajo oz. lovijo “belega borba”. Spoznavajo užitne in neužitne rastline, si v dlaneh previdno ogledujejo živalski svet, zvečer pa prepoznavajo zvezde, ozvezdja in si ogledajo Luno. Prespijo v šotorih.
Tokrat so v okviru delavnic otroci izdelovali tudi steno iz prepleta. Poskusili so poustvariti košček koliščarske hiše. Pri delu so uporabljali naravne materiale, kot so les, ilovica in trava.
In kakšen je bil pogled na mlade udeležence med ustvarjanjem? Z rokami so se neustrašno spopadli z “umazanijo” (iz sodobnega vidika gledano) in izdelovali glineno mešanico, kjer je pomembna pravilna gostota, vlažnost ipd.
Koliščarski tabor 2016: Izdelava primerne “mešanice”.
Če otroku želimo, da kreativno preživlja del počitnic na svežem zraku, spi pod zvezdami, posluša pljuskanje rib v bližnjem ribniku, si med delom umaže roke, si sam pripravi zanj nadvse okusno večerjo, spozna nove prijatelje, potem bo otrok na pravem mestu.
Na večdimenzionalnem koliščarskem taboru.
Koliščarski tabor: Nanašanje glinenega ometa na steno iz prepleta.
Besedilo in fotografija: Pavla Peterle Udovič
