Velikanska najdba na Igu

Razstava se je preselila v Narodni muzej Slovenije – Prešernova. Ogledate si jo lahko do 30. aprila 2016.

Replike koliščarske lončenine.

Replike koliščarske lončenine.

“Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gospod Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljena človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane “pfalbauten”. Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.” (vir: časopis Slovenski narod 28. julija 1875)

V petek, 15. januarja 2016, je bila v Knjižnici Ig odprta razstava z naslovom VELIKANSKA NAJDBA, Prva odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Razstavo je pripravil Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Mestnim muzejem Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ter občina Ig.

Vsebina razstave, katere avtorja sta arheologa Elena Leghissa in Dejan Veranič, je Dežmanov prispevek k razumevanju dediščine kolišč in njihov pomen za današnji čas.

Na razstavi so poleg arhivskih in današnjih podob Barja, na ogled in otip dostopne tudi replike koliščarskih predmetov, maketa Ljubljanskega barja ter vsebine nadgrajene resničnosti. Avtorji načrtujejo popotovanje razstave po barjanskih občinah in že v začetku februarja si jo bo moč ogledati v Ljubljani, kjer bo mogoče videti tudi originalne predmete.

Avtorja razstave Elena Leghissa in Dejan Veranič

Avtorja razstave Elena Leghissa in Dejan Veranič.

arheologija

Razstava Velikanska najdba v sliki in besedi.

Do odkritja ižanskih kolišč je prišlo julija leta 1875, ko so ob čiščenju jarkov vzdolž ižanske ceste naleteli na kole in raznovrstne najdbe. O najdbi je Martin Peruzzi, takratni odbornik cestnega odbora, takoj obvestil Kranjski deželni muzej v Ljubljani. Na odkritje se je odzval tedanji vodja Deželnega muzeja Karl Deschmann (Dragotin Dežman), muzejski kustos ter organiziral in opravil prva arheološka izkopavanja, izvedena na Kranjskem. Izkopavanja, ki so se nadaljevala še v naslednjih letih 1876 in 1877, je Dežman na območju severno od Iga odkril vsaj tri koliščarske naselbine, ki jih stroka pozna kot I., II. in III. Dežmanovo kolišče.

 Odkritju je že od začetka in tokom raziskav sledil izreden odziv javnosti po celotni Avstro-Ogrski kot tudi arheološke srenje iz cele Evrope.  Več strokovnjakov si je od takrat prišlo ogledat in preučevat najdbe. Še danes so te najdbe ene izmed ključnih za preučevanje materialne kulture pozne bakrene in zgodnje bronaste dobe.

Ostaline kolišč so najpomembnejši arheološki vir za raziskovanje prvih poljedelskih družb v Evropi. Najdbe nudijo vpogled v življenje Evrope od leta 5000 do 500 pr. n. št. V obdobju kolišč je prišlo do nekaj brezčasnih in dandanes samoumevnih odkritij in napredka v družbi. Ena izmed njih je keramika.

Danes so kolišča na Igu razglašena za spomenik državnega pomena in so od leta 2011 vpisana na UNESCO-ov Seznam svetovne dediščine. Ižanska ali Dežmanova kolišča so del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp.

Tega dne je Slovenija tudi postala predsedujoča država članica Mednarodnemu koordinacijskemu odboru za UNESCO prazgodovinska kolišča okoli Alp (UNESCO World Heritage Site Prehistoric Pile Dwellings around the Alps – International coordination group).

besedilo in foto: Pavla Peterle Udovič

arheologija

Razstavo si je že ob odprtju ogledalo veliko število obiskovalcev.

arheologija

Ogledati si jo je mogoče do konca aprila.

Del razstave so nazorno oblikovani panoji

Nadgrajena resničnost: v koliščarski naselbini.

in nadgrajena resničnost, ki prikazuje podobo koliščarske naselbine.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Replika glinenih kalupov in bakrene sekirice.

Na ogled je postavljeno nekaj replik (na sliki: glineni kalupi in bakrena sekirica)

na enostavnih, estetskih podstavkih.