Novice

DR. JANEZ DRNOVŠEK – razstava ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška

 Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana

Na ogled od 23. februarja do 5. maja 2018

Ljubljana, 21. 2. 2017; Jutri bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška, slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Odprtju bo sledila dobrodelna dražba predmetov iz zapuščine dr. Janeza Drnovška, ki jo prireja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Izkupiček namenjajo štipendiranju mladostnikov iz socialno manj spodbudnih okolij.

Februarja letos mineva 10 let od smrti velikega državnika dr. Janeza Drnovška. Razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki je nastala v sodelovanju z mnogimi posamezniki in institucijami, celovito predstavlja njegovo osebnost. Zajema tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala njegovo življenjsko pot: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena uspešnejših držav v Evropi – v tistem času je Slovenija izpolnila pogoje za priključitev Evropski uniji in zvezi Nato; in obdobje, ko je bil dr. Drnovšek predsednik Republike Slovenije.

Na ogled je približno 60 osebnih predmetov dr. Drnovška, med njimi so njegova očala, čepica in dežni plašč, pisalna miza in stol, teniška loparja, potni listi in osebne izkaznice, številna odlikovanja, nagrade, protokolarna darila in drugi predmeti. Karikature Franca Jurija na šaljiv način prikazujejo politični duh tistega časa. Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik je poudarila: »Narodni muzej Slovenije je bil počaščen, ko se je družina pokojnega predsednika oglasila pri nas s prošnjo, da bi sprejeli v hrambo del njegove zapuščine: sprejeli smo jo z največjo mero spoštljivosti do velikega človeka in med pripravami na razstavo sledili njegovemu življenjskemu motu.«

 

 

Ob razstavi in spominskem simpoziju, ki ga v Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 23. februarja, prav na obletnico smrti dr. Drnovška, sta v sodelovanju s Cankarjevo založbo izšla tudi vodnik po razstavi in zbornik. Soavtor razstave mag. Darko Knez je izpostavil: »V zborniku so svoj pogled na dr. Drnovška predstavili tisti, ki so ga poznali in z njim sodelovali. Razstavo pa smo pripravili tisti, ki smo živeli v času, v katerem je Drnovšek deloval, a ga nismo poznali osebno. Nismo želeli odgovoriti na vprašanje: Kdo je Janez Drnovšek? Predstavili smo samo nekatera dejstva iz njegovega življenja in prepustili obiskovalcem, da si sami dopolnijo oziroma ustvarijo vedenje o njem.«

Z dobrodelno dražbo predmetov iz zapuščine dr. Janeza Drnovška, ki bo sledila svečanemu odprtju, svoje delovanje tudi uradno začenja Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Predsednica ZPMS Darja Groznik je pojasnila: »Opažamo, da je ob obstoječih sistemih štipendiranja potreb še vedno več kot možnosti, zato bo delovanje tega sklada zagotovo dobrodošlo. Štipendije bodo namenjene dijakom vseh srednješolskih smeri, še posebej poklicnega izobraževanja. Konec tega šolskega leta bomo razpisali štipendije za naslednje šolsko leto in dijake iz socialno manj spodbudnih okolij štipendirali skozi vse srednješolsko izobraževanje. K ustanovnim finančnim deležem smo že nagovorili nekatera uspešna slovenska podjetja.« Medijsko pokroviteljstvo Sklada je prevzela časopisna hiša Delo.

Kot zanimivost velja izpostaviti, da so na spletni strani Siol.net prav ob tej priložnosti ponovno objavili blog Janez D., ki je dostopen na povezavi http://janezd.blog.siol.net/.

 

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za arheologijo in dediščino

gosti predavatelja  dr. Miloša Spasiča iz  Mestnega muzeja v Beogradu med 15. 5. 2017 in 19. 5. 2017.  ———>

 

Nagradna igra Emona

V nagradni igri sodeluje vsak uporabnik Facebooka, ki:

  1. V obdobju od 2.8. do 8.8. 2016 všečka našo FB stran ArheoVed (velja za tiste, ki je še niste) ali v komentar napiše katera je najpomembnejša arheološka najdba v Sloveniji  (napačnih odgovorov ni).
  2. V komentar vpiše željen tip majice (M ali Ž), barvo (bela ali morda) in velikost (primer zapisa: ženska, bela, vel. M).

Več o pravilih nagradne igre: Pravila nagradne igre_EMONA_ArheoVed

 

Rezultat nagradne igre

Nagrajenca igre sta ga. Nina Venta in g. Enti Fejsić. Čestitamo!

Rezultati nagradne igre Emona_ArheoVed

 

KOLIŠČARSKI TABOR IN KOLIŠČARSKI DAN v Dragi pri Igu

Kako je potekalo življenje koliščarjev? Kakšno je bilo Ljubljansko barje v njihovem času? O tem in še več boste otroci izvedeli na koliščarskem taboru. Letos sta razpisana kar dva termina. Rok za prijave je 5. avgust oz. do zapolnitve mest.

Več o koliščarskem taboru.

Letos bo koliščarski dan v soboto, 20. avgusta 2016. Osrednji temi bosta koliščarska kuhinja in metalurgija. Vabljeni na aktivno preživet dan!

Več o koliščarskem dnevu.

Prodaja vstopnic

 

arheoloska delavnica

Delavnica izdelave stene iz prepleta.

O arheoloških izkopavanjih na trasi bodoče avtoceste Draženci-Gruškovje

 

Več na: stajerski_tednik

O načrtovani odpovedi delovnega razmerja kustodinji Gorenjskega muzeja ge. Marije Ogrin iz krivdnih razlogov

 

Kaj botruje odpovedi delovnega razmerja po vrsto letih kvalitetnega dela, zavzetega sodelovanja in dobrih rezultatov, tudi v smeri popularizacije kulturne dediščine?
Objavljamo mnenje Slovenskega arheološkega društva (SAD) ter Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter nadaljnih odzivov.

 

Mnenje IZA SAZU

 

Mnenje SAD 

 

Poziv k ukrepanju

 

Mnenje Etične komisije pri Icomu

 

NARAVEN DOM

Gradnja trajnostne hiše z naravnimi materiali (les, slama, glina)

Vas zanima trajnostna gradnja z naravnimi materiali ter bi želeli okusiti stik s tradicijo in pridobiti lastno izkušnjo? Prijavite  se na arheoved@siol.net.

Delavnice se bodo izvajale predvidoma od konca julija do septembra v Stari Bučki (občina Škocjan) na Dolenjskem.

Več

Praznik situl

Praznik situl –  festival prazgodovinskega življenja in kulinarike V soboto, 24. junija 2017, je v Novem mestu drugič zapovrstjo potekal Praznik situl. Dogodek sta organizirala Mestna občina Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto, ki je vsebine dopolnil z zunanjimi sodelavci. Ti so na stojnicah predstavljali različne obrti, veščine, znanja ter izdelke, ki so bili del vsakdanjega življenja prebivalcev železnodobne naselbine na Marofu. Scenarij za Praznik situl je oblikoval Svitar, Zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost. Letošnja prireditev je bila v znamenju praznovanja Jantarnega leta, zato so si obiskovalci lahko ogledali sodobno obdelovanje jantarja, dragocene smole, ki se je pred več kot 2500 leti uporabljala za izdelavo jagod, nanizanih v dragocene ogrlice. Te so bile sestavljene lahko tudi iz raznobarvnih in umetelno izdelanih steklenih jagod. Na kakšen način so bile izdelane, je s sodobnimi pripomočki prikazala Taja Kukec. Veliko zanimanja je v že tako vročem dnevu pritegnil kovač Borimir Čudovan, ki je predstavil način kovanja, kot so ga morda uporabljali mojstri na rečnem okljuku Krke. Kako so izdelovali posodje iz gline in s čim so ga okrasili, je nazorno prikazal lončar Igor Bahor. Zgodovinska uprizoritvena skupina Alauni je poleg železnodobnih arheoloških najdb sabo prinesla in postavila na ogled tudi različne vrste soli, ki so bile dragoceno trgovsko blago v prazgodovini. Najmlajši obiskovalci so se udeležili delavnice Dolenjskega muzeja, kjer so izdelali miniaturne situle iz pločevine ter ArheoVedove izkustvene delavnice, kjer so gradili maketo stene iz prepleta in gline. Pri delu so morali med seboj sodelovati, saj je bila tudi gradnja bivališč v preteklosti skupinsko delo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki se niso ustrašili “umazanije” in so se...
May 2018
M T W T F S S
« Jun    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

KOLIŠČARSKI DAN

sobota, 22. avgusta 2015 ob 10.00 v Dragi pri Igu

na Koliščasrkem dnevu bo Arheoved sodeloval z arheološko delavnico. Udeleženci se bodo lahko preiskusili v vlogi arheologov. Izkopavali bomo! Previdno odkrivali najdbe, jih skrbno očistili in jih sestavili.

Skrivnost o koliščarjih oziroma mostiščarjih, kot jih imenuje pisatelj Janez Jalen, se je začela razkrivati 17. julija 1875. leta, ko je odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi na Ljubljanskem barju sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu vasi Studenec (zdaj Ig) naleteli na ostanke naselja na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Deschmann je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takšnega, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Odkritje je spodbudilo k prvemu arheološkemu izkopavanju na Ljubljanskem barju, ki ga je začel in vodil Deschmann. Letos obeležujemo 140 let od odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Od leta 2011 so Ižanska kolišča, skupaj s švicarskimi, avstrijskimi, nemškimi, italijanskimi in francoskimi, na svetovnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu.

V primeru dežja bo koliščarski dan v nedeljo, 23, avgusta 2015, od 10.00 do 18.00.

Preko 100 prostovoljcev bo poskrbelo, da boste uživali v arheološki, keramični in drugih delavnicah, se pomerili v igri Lov na belega bobra, si v koliščarski kuhinji spekli podpepelnjak, prisluhnili predavanju dr. Antona Veluščka o življenju koliščarjev in najnovejših najdbah ter si ogledali predstavo s prizori iz Jalnovih bobrov, Koliščarji z Velikega jezera. Ogledali si boste replike najnovejših najdb iz  koliščarskega življenja. Obiskali nas bodo predstavniki iz Avstrije in predstavili ostanke kolišč v njihovi državi. Postanite z nami koliščarji za en dan. KOLIŠČARSKI DAN = ZABAVA ZA VSO DRUŽINO

vir: http://www.vdezelikoliscarjev.si/