Praznik situl

Praznik situl

Praznik situl –  festival prazgodovinskega življenja in kulinarike V soboto, 24. junija 2017, je v Novem mestu drugič zapovrstjo potekal Praznik situl. Dogodek sta organizirala Mestna občina Novo mesto in Dolenjski muzej Novo mesto, ki je vsebine dopolnil z zunanjimi sodelavci. Ti so na stojnicah predstavljali različne obrti, veščine, znanja ter izdelke, ki so bili del vsakdanjega življenja prebivalcev železnodobne naselbine na Marofu. Scenarij za Praznik situl je oblikoval Svitar, Zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost. Letošnja prireditev je bila v znamenju praznovanja Jantarnega leta, zato so si obiskovalci lahko ogledali sodobno obdelovanje jantarja, dragocene smole, ki se je pred več kot 2500 leti uporabljala za izdelavo jagod, nanizanih v dragocene ogrlice. Te so bile sestavljene lahko tudi iz raznobarvnih in umetelno izdelanih steklenih jagod. Na kakšen način so bile izdelane, je s sodobnimi pripomočki prikazala Taja Kukec. Veliko zanimanja je v že tako vročem dnevu pritegnil kovač Borimir Čudovan, ki je predstavil način kovanja, kot so ga morda uporabljali mojstri na rečnem okljuku Krke. Kako so izdelovali posodje iz gline in s čim so ga okrasili, je nazorno prikazal lončar Igor Bahor. Zgodovinska uprizoritvena skupina Alauni je poleg železnodobnih arheoloških najdb sabo prinesla in postavila na ogled tudi različne vrste soli, ki so bile dragoceno trgovsko blago v prazgodovini. Najmlajši obiskovalci so se udeležili delavnice Dolenjskega muzeja, kjer so izdelali miniaturne situle iz pločevine ter ArheoVedove izkustvene delavnice, kjer so gradili maketo stene iz prepleta in gline. Pri delu so morali med seboj sodelovati, saj je bila tudi gradnja bivališč v preteklosti skupinsko delo. Zanimivo je bilo opazovati otroke, ki se niso ustrašili “umazanije” in so se...
Koliščarski tabor 2016

Koliščarski tabor 2016

Ali poslati otroka na koliščarski tabor? Koliščarji so nekdanji prebivalci Ljubljanskega barja. Njihove naselbine se nahajajo na vzhodnem in na zahodnem delu barja. So eni izmed prvih poljedelcev, živinorejcev in lončarjev na ozemlju Slovenije. V sredini 4. tl. pred Kr. so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra. Njihovo življenje nam še bolj približa trilogija Bobri, znamenito delo slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Znano je, da se je pri pisanju avtor opiral na arheološka odkritja. Koliščarsko življenje, prehrana idr. je že vrsto let rdeča nit tabora, namenjenega otrokom. Že prvi dan jih obišče arheolog dr. Anton Velušček in jim približa koliščarsko kulturo. Otroci preživijo cel dan in celo noč praktično na prostem. Zakurijo ogenj, si na njem pripravljajo hrano, izdelujejo loke, z njimi streljajo oz. lovijo “belega borba”. Spoznavajo užitne in neužitne rastline, si v dlaneh previdno ogledujejo živalski svet, zvečer pa prepoznavajo zvezde, ozvezdja in si ogledajo Luno. Prespijo v šotorih. Tokrat so v okviru delavnic otroci izdelovali tudi steno iz prepleta. Poskusili so poustvariti košček koliščarske hiše. Pri delu so uporabljali naravne materiale, kot so les, ilovica in trava. In kakšen je bil pogled na mlade udeležence med ustvarjanjem? Z rokami so se neustrašno spopadli z “umazanijo” (iz sodobnega vidika gledano) in izdelovali glineno mešanico, kjer je pomembna pravilna gostota, vlažnost ipd.   Če otroku želimo, da kreativno preživlja del počitnic na svežem zraku, spi pod zvezdami, posluša pljuskanje rib v bližnjem ribniku, si med delom umaže roke, si sam pripravi zanj nadvse okusno večerjo, spozna nove prijatelje, potem bo otrok na pravem mestu. Na večdimenzionalnem koliščarskem taboru. Besedilo in fotografija: Pavla...
Velikanska najdba na Igu

Velikanska najdba na Igu

Razstava se je preselila v Narodni muzej Slovenije – Prešernova. Ogledate si jo lahko do 30. aprila 2016. “Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gospod Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljena človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane “pfalbauten”. Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.” (vir: časopis Slovenski narod 28. julija 1875) V petek, 15. januarja 2016, je bila v Knjižnici Ig odprta razstava z naslovom VELIKANSKA NAJDBA, Prva odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Razstavo je pripravil Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Mestnim muzejem Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razstavo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ter občina Ig. Vsebina razstave, katere avtorja sta arheologa Elena Leghissa in Dejan Veranič, je Dežmanov prispevek k razumevanju dediščine kolišč in njihov pomen za današnji čas. Na razstavi so poleg arhivskih in današnjih podob Barja, na ogled in otip dostopne tudi replike koliščarskih predmetov, maketa Ljubljanskega barja ter vsebine nadgrajene resničnosti. Avtorji načrtujejo popotovanje razstave po barjanskih občinah in že v začetku februarja si jo bo moč ogledati v Ljubljani, kjer bo mogoče videti tudi originalne predmete. Do odkritja ižanskih kolišč je prišlo julija leta 1875, ko so ob čiščenju jarkov vzdolž ižanske ceste naleteli na kole in raznovrstne najdbe. O najdbi je Martin Peruzzi, takratni odbornik cestnega odbora, takoj obvestil Kranjski deželni muzej v Ljubljani. Na odkritje se je odzval tedanji vodja Deželnega muzeja Karl Deschmann (Dragotin Dežman), muzejski kustos ter organiziral in opravil prva arheološka izkopavanja, izvedena na Kranjskem. Izkopavanja, ki so se nadaljevala še v naslednjih letih 1876 in 1877, je Dežman na območju severno od Iga odkril vsaj tri koliščarske naselbine, ki...